Koncert študentskega zbora Vdih

Nocoj sem sanjala, da sem hodila po pesku in me je spremljal Gospod. In v teh dolgih sanjah je bilo predstavljeno vse moje življenje. Ozrla sem se nazaj in kakor v filmu videla vsak dan svojega življenja. Vidne so bile dvojne sledi v pesku: moje in Gospodove. Tako sem šla naprej prav do konca svojih dni. Ustavila sem se in gledala nazaj. Opazila sem, da so na nekaterih mestih vidni samo eni sledovi. Ta mesta so sovpadala z najtežjimi dnevi mojega življenja; z dnevi, ko sem prestala največ strahu, bolečine in trpljenja. Vprašala sem: “Gospod, ti si rekel, da boš pri meni vse dni mojega življenja in jaz sem sprejela tako življenje s Teboj. Ampak zakaj si me pustil samo prav v najhujših trenutkih mojega življenja?” Gospod mi je odgovoril: “ Prijateljica, rad te imam in rekel sem ti, da bom s tabo vso pot in te niti za trenutek ne bom pustil. In res te nisem. Mesta, kjer so vidne samo ene sledi v pesku, so dnevi, ko sem te nosil na rokah.” Oče … Si tu? Kje si? Ne vidim te … Vem, da imaš moje srce in želim si iskati Tvojega. Želim pričevati o Tvoji milosti, pa ne vem kako. Želim si, da bi živel med nami, da bi nam razkril svoj obraz in da bi te vsi spoznali. Vem, da si ustvaril svet mnogo prej … davno prej, pred bitjem mojega srca, davno prej, ko se rodil sem v Tvoj objem in davno prej, ko si me ustvaril iz prahu. Vem, da si sanjal dan, ko me boš ljubil in vem, da si sanjal dan, ko te bom vzljubila jaz. Oče, želim ti slediti. *** Oče, si še tu? Me slišiš? Veš, težko mi je, ko mislim, da ni nikogar ob meni in da sem le še seca sebi. Vsi hitijo, vključno z mano. Imam ogromno prijateljev, a kljub temu večkrat ostanem sam. Pomagaj mi odkriti čar samote v tihem veku, da bom človek res človeku. Naj moje poti spremlja polnost Tvojega duha in naj me pri tem prevzame Tvoj mir. Izročam se v Tvoj objem, z vsem kar sem in kar imam. Zate, Gospod, saj vem, da imaš moj svet v svojih dlaneh in da sem jaz vedno Tvoj. Jezus, jaz pripadam Tebi. Ti si razlog, da živim in te slavim, saj verujem vate. *** Jezus, si tu? Toliko ti imam povedati … Veš, kaj vse se mi je zgodilo? Vse, za kar sem te prosila v molitvi, se je uresničilo. Zares! Si bil to Ti? Na začetku se mi je zdelo, da sem v nekakšnem viharju. Toliko stvari se je dogajalo in skoraj sem obupala, ampak na koncu se je vse izteklo bolje, kot bi si sama lahko kdaj koli sploh zamislila. Moja mladost je res kot nekakšen vihar, ki me utrjuje, da se lahko postopoma postavljam na lastne noge. Zdi se, kot da je ogenj in žar, v kateri moči se prerodim. Včasih mi je težko biti človek sam s seboj, a želim si biti tvoja hči, ki vztraja do konca in ne laže ne sebi in ne drugim ljudem, saj vem, da si ti luč in resnica. Jezus, Ti si Resnica, da vztrajam in se ne vdam. Ti si Vstajenje … si kot morje in jaz sem val v tem oceanu ljubezni. Želim si biti Tvoj čudež in dar, saj si vedno Tukaj, v naši sredi in zato te bom slavila … vsi te bomo slavili. Ti utiraš naše poti in delaš čudeže. Zvest si svojim obljubam in si naša luč, kadar smo v temi. Dotikaš se naših src, spreminjaš naša življenja, brišeš solze z naših oči in nikoli odnehaš, tudi če Te ne vidim ali ne čutim, Ti delaš in nikdar ne odnehaš, saj sem jaz VEDNO TVOJ.